Cavtat

O Cavtat, moje mesto malo,

S soncem obsijano!

Na tvojih gričih

Sem svoje misli posejala!

V objemu tvojem

Sem zavetje svoji duši našla,

naj bo žalostna ali vesela!

Ko zaplavam v ranem jutru

me veličastno morje tvoje

vodi tja, kjer sonce se prebuja!

Z mavrico večernih barv

ki tvoje jih nebo ponuja

ko gre h počitku

sonce me pozdravlja

in mi podarja za prgišče

kreposti svojih, a galebi

svoj zadnji let

naznanjajo z otožnim krikom!